»Dostikrat se gledališče v javnem prostoru gleda kot nekaj, kar ni tako resno, zato se verjetno tudi ne jemlje tako resno. Pogosto so predstave zunaj, na ulici in trgih zabavne, komične, dostikrat lahko izpade, da ni veliko znanja za njimi in veščin, ampak da gre samo za lahkotno zabavo, obenem pa se na ulici zgodi marsikaj, tudi resne, družbenokritične predstave.«

»Na srečo pa smo umetniki mojstri samorefleksije, samoironije in preživetja, naš ansambel ima igralce, ki so dobri vokalisti in gibalci in glasba je vedno najkrajša, najbolj razumljiva pot med občinstvom in odrom.«

»Če pojde tako dalje, bo treba hodit poslušat Cankarja k Šentjakobčanom. V ljubljanski Drami ga itak ne moremo več slišati, ker ga tam ni.«

»Za gledališče je to izjemna pridobitev. Po 30 letih bomo pridobili tako gledališče, kot si ga je v načrtih zamislil arhitekt Vojteh Ravnikar.«

»Ustvaril je skoraj 160 vlog, pomemben pečat pa je pustil tudi v slovenskem filmu in na televiziji. Slovel je po prefinjeni, študiozni in intuitivno poglobljeni igri.«

»Navdušita me ustvarjalnost in poglobljenost slovenskega gledališča in dramatike.«

»Stvari, ki se trenutno dogajajo, so nevarne za celoten ekosistem.«

»Naša misija je bila vedno tvegana, saj smo prostor namenjali tudi tistim, ki za seboj še nimajo dolge kilometrine. Ki si upajo delati drugače in ki prečijo zapovedane kalupe.«

»Dovolj z besedami... Hitro, raje akcija, da bo prostor še za en trenutek svobode.«

»Poseg v mesto je igriv, šaljiv in predvsem v duhu Šentjakobskega gledališča znajti se s svojimi sredstvi in reciklažo.«